V Celju je še danes ohranjena srednjeveška zapuščina.

Celje je prijetno mesto ob reki Savinji, obdano z griči in nizkimi vzpetinami, ki se ponaša z bogato naravno in kulturno dediščino ter z izjemno zgodovino, ki je doživela svoj razcvet v času dinastije celjskih grofov.

CELJE SKOZI ČAS

Knežje mesto s svojo podobo nevsiljivo združuje antično in srednjeveško dediščino z modernim urbanim okoljem. Ohranjene tlakovane rimske ulice, mogočne grajske stavbe in ostanki srednjeveškega obzidja v mestnem jedru pričajo o njegovi bogati zgodovini.

Zaradi ugodne geografske lege in ugodnih življenjskih pogojev so se tu najprej naselili Kelti in zgradili prvo naselbino imenovano Keleia. Sledili so jim Rimljani, ki so naselbino preimenovali v Celeio in ji podelili mestne pravice kar predstavlja prvi pomemben mejnik v zgodovini Celja. Mesto je postalo pomembno prometno in trgovsko stičišče od koder so vodile prometne povezave v druge dele Evrope.
Pomemben mejnik v zgodovini Celja je predstavljala vladavina celjskih grofov v srednjem veku, ki so aktivno oblikovali evropsko politično dogajanje in s svojo prisotnostjo posegali v sam vrh evropske politike.

Po smrti zadnjega celjskega grofa je mesto prešlo v roke Habsburžanov in postalo pomembno renesančno središče na Slovenskem.

Nadaljnji zgodovinski dogodki in družbeno politična dogajanja so povzročili številne spremembe v razvoju mesta. Pomemben preobrat pa je zagotovo pomenila izgradnja železnice, ki je povezala Celje s severno in zahodno Evropo.

Celjani so ponosni na proizvod svoje košarkarske šole Niko Barić.

V slovenski Ligi Telemach Celje že vrsto let nima svojega predstavnika, je pa kar nekaj košarkarskih centrov z bogato košarkarsko tradicijo najdemo. Gre za klube, kot so Zlatorog Laško, Tajfun Šentjur ali Hopsi Polzela, kjer so pomembne korake v svojih karierah naredili tudi košarkarski asi Beno Udrih, Boštjan Nachbar in Sani Bečirović, kot tudi trenerja Zmago Sagadin in Aleš Pipan.

Celje ohranja svoje srednjeveške tradicije.

K obisku vabijo tudi muzeji in galerije z bogatimi vsebinami. S sprehodom po Celei - mestu pod mestom, arheološkem razstavišču Celeia, lahko doživite čas antičnega Celja in stopite na ohranjeno pristno rimsko cesto. V Knežjem dvoru, nekdanjem domovanju rodbine Celjskih, je na ogled tudi stalna razstava Grofje Celjski. Za obe razstavišči skrbi Pokrajinski muzej Celje (www.pokmuz-ce.si), ki je sicer najbolj poznan po impresivnem »Celjskem stropu« v Stari grofiji, kjer lahko obiščete njihove ostale razstave, med katerimi je ena najzanimivejših tista o življenju znamenite meščanke in svetovne popotnice Alme M. Karlin, na katero so prebivalci Celja še danes izjemno ponosni.

Zgodovinski sprehod nadaljujete v Muzeju novejše zgodovine Celje (www.muzej-nz-ce.si), kjer se na razstavi Živeti v Celju sprehodite po rekonstruirani obrtniški ulici in spoznate mesto v času, ko je v njem cvetela obrt.

Ljubitelji sodobne umetnosti ne spreglejte razstav v Likovnem salonu in Galeriji sodobne umetnosti Celje. (www.celeia.info/center_sodobnih_umetnosti).

Celje ponoči.

Celje je prijazno družinam, saj vse leto ponuja številne aktivnosti za otroke vseh starosti: lutkovne predstave, čarovniška in pustna rajanja, počitniške ustvarjalne delavnice in igrice na prostem ... Doživetje Pravljične dežele v decembru je edinstveno v Sloveniji.
Edini slovenski otroški muzej - Hermanov brlog, se nahaja v Muzeju novejše zgodovine Celje (www.muzej-nz-ce.si).

Vse, ki cenijo neokrnjeno naravo, k obisku vabijo okoliški griči, na katere se lahko povzpnete peš ali s kolesom. Posebno privlačna izletniška točka je Celjska koča (www.celjska-koca.si), ki je pozimi priljubljeno smučišče Celjanov, poleti pa obiskovalca navduši s pestro paleto športnih aktivnosti in zabave: pohodništvo, kolesarjenje, bob kart, poletna drča, otroško igrišče Eko smrkolandija.

Mestu poseben čas daje tudi bližnje jezero, do katerega se lahko po urejeni poti odpravite tudi peš ali s kolesom. Šmartinsko jezero (www.smartinsko-jezero.com) s svojo urejenostjo, prijaznostjo in neokrnjeno naravo postaja vedno bolj obiskana turistična in izletniška točka. Vse generacije se na jezeru dobro počutijo. Mlade družine z otroki uživajo ob jezeru in vožnji s pedolinom, za »velike« otroke pa je zabavna učna pot ob pešpoti na jezeru. Sprehodite se lahko po krožni poti mimo ladjice Jezerska kraljica in pravljičnih hišic Zelen'dola. Pot nadaljujete okoli enega izmed rokavov jezera in se preko pontonskega mostu pri Čolnarni Muzelj vrnete do ladjice.

Več informacij: www.celje.si, www.celeia.info, www.grad-celje.com, www.smartinsko-jezero.com, www.dezela-celjska.com

Kapaciteta: 5,200

Naslov:
Opekarniška cesta 15
3000 - Celje

Število prebivalcev: 48.682

Velikost: 95 km²

Uradna spletna stran: www.celje.si

Z avtom

Iz smeri Maribora in Ljubljane: avtocesta A1 - izvoz Celje center. Vstop v mesto je nekaj kilometrov severno od centra mesta kamor vas pripeljejo oznake ob cesti. Ljubljana je od Celja oddaljena pribl. 75 km, kar pomeni pribl. uro vožnje, Maribor pa 65 km kar je pribl. 40 min vožnje.

Z vlakom

Železniški potniški promet povezuje vse večje kraje v državi. Pot iz Ljubljane traja pribl. 1 - 1,45 min. Cena vozovnice pa je odvisna od vrste vlaka in razreda. Najcenejša je vozovnica potniškega vlaka, in sicer od 6,60 € dalje za eno smer. Hitrejši vlaki so dražji, prav tako potovanje v 1. razredu.
Iz smeri Maribor traja vožnja pribl. 45 min - 1 ure. Cena vozovnice je prav tako odvisna od vrste vlaka iz razreda. Najcenejši je potniški vlak, in sicer od 5,48 € dalje za eno smer.